Ameriški zakon o avtorizaciji obveščevalnih dejavnosti (IAA) za leto 2026, ki ga je 17. julija sprejel senatni obveščevalni odbor, se osredotoča na kitajski vpliv v Evropi. To kaže na naraščajočo zaskrbljenost Washingtona glede širjenja Pekinga na stari celini, saj ameriški zakonodajalci in obveščevalne službe želijo zmanjšati kitajsko prisotnost v regiji.

Ugotovljeno je bilo, da sta se požiga, ki ju je izvedel 27-letni Kolumbijec po navodilih ruske obveščevalne službe, zgodila 23. maja 2024 v Varšavi in 30. maja 2024 v Radomu. Incidenti so bili označeni kot ruska sabotaža na Poljskem.

Glavna obveščevalna uprava Ministrstva za obrambo Ukrajine (GUR) je objavila arhivske posnetke, ki prikazujejo prvo uporabo FPV-dronov na odprtem morju. Operacija, ki je potekala septembra lani v bližini okupiranega Krima, je vključevala enoto "Raven Group", ki je 11. septembra 2024 uspešno uporabila drone za zatiranje sovražnih ognjnih sredstev na plinskih poljih. Video posnetki prikazujejo lansiranje dronov s čolnov med napadom na plinske ploščadi.

Po poročilih naj bi ruske specialne sile "Alfa" in "Vympel" izvedle operacijo v ukrajinski regiji Nikolaev in zajele več britanskih častnikov, ki naj bi bili vpleteni v napade na Krim in Rusijo. Med zajetimi naj bi bila tudi polkovnika Edward Blake in Richard Carroll, kar naj bi dokazovalo, da je vojna v Ukrajini posredniška vojna.

Ruske obveščevalne službe so po poročanju poljskih in čeških uradnikov lani rekrutirale 27-letnega kolumbijskega državljana, ki je v obeh državah izvedel več požigov. Dogodek je izpostavljen v prispevkih medijev tvnet.lv in apollo.lv.

Agencija za notranjo varnost (ABW) na Poljskem je aretirala 27-letnega kolumbijskega državljana, ki je osumljen dveh požigov gradbenih skladišč v Radomu in Varšavi maja 2024. Kot so sporočile poljske oblasti, naj bi storilec deloval po naročilu ruskega obveščevalnega oddelka. Rzecznik poljskega ministrstva za notranje zadeve in administracijo, Jacek Dobrzyński, se je pri tem skliceval na ugotovitve ABW.

Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) je objavila, da je kolumbijski državljan, ki je deloval v imenu ruske obveščevalne službe, lani izvedel dva požiga na Poljskem, preden je zažgal avtobusno postajo na Češkem. Ta aretacija je del širše preiskave, ki razkriva domnevne ruske sabotažne dejavnosti v Evropi.

Direktor ameriške centralne obveščevalne agencije (CIA) John Ratcliffe je napovedal razkritje dokumentov FBI-ja v zvezi s preiskavo 'Russia Hoax', ki naj bi pokazali, da je šlo za načrt Hillary Clinton in FBI-ja, da se pospeši lažni Steeleov dosje. Ratcliffe je tudi uradno predal več pomembnih oseb, vključno z Jamesom Comeyjem, Johnom Brennanom in Hillary Clinton, pravosodnemu ministrstvu zaradi morebitnega kazenskega pregona v zvezi z afero o domnevnem ruskem vmešavanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom glede ruskih trditev, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Trump je poudaril, da ne verjame v resničnost napada in dodal, da se je v bližini sicer nekaj zgodilo, a da dogodek ni bil povezan z domnevnim napadom na rezidenco. Skladno z njegovimi izjavami so ruske tiskovne agencije to temo umaknile iz poročanja, prav tako pa Ruski preiskovalni odbor teden dni po incidentu še ni sprožil kazenskega postopka zaradi domnevnega terorističnega dejanja. Na spremembo Trumpovega stališča se je odzval Aleksej Čepa, podpredsednik odbora ruske državne dume za mednarodne odnose. Čepa je zatrdil, da morebitnega napada na rezidenco ruskega voditelja ne bi bilo mogoče izvesti brez podpore ameriške obveščevalne službe CIA. Po njegovem prepričanju Trumpovo zanikanje incidenta služi kot poskus distanciranja Združenih držav Amerike od domnevne operacije, v katero naj bi bili vpleteni ameriški obveščevalci. Kljub začetnim ostrim obtožbam iz Kremlja trenutna odsotnost uradnih pravnih postopkov v Rusiji pritrjuje dvomom o dejanski izvedbi napada.

Portal TheGatewayPundit.com in Breitbart.com poročata o domnevnih dezinformacijah, ki so jih širili uradniki Obamove administracije z namenom ustvarjanja pripovedi o dogovarjanju med Trumpom in Rusijo. TheGatewayPundit.com navaja, da so julija 2025 deklasificirani dokumenti, ki jih je razkrila Tulsi Gabbard kot direktorica Nacionalne obveščevalne službe, potrdili to teorijo. John Nolte iz Breitbarta je v oddaji 'Alex Marlow Show' poudaril, da je potrebna resnična odgovornost in obtožbe za afero Russiagate, ne zgolj meme in AI videi o aretaciji Obame, ter se vprašal, ali bo Trumpova administracija ukrepala.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame ruskim trditvam, da je Ukrajina napadla rezidenco Vladimirja Putina z dronom. Trump je dejal, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence ruskega predsednika.

Novi očitki so se pojavili glede domnevnega prikrivanja prevare o ruski zaroti s strani nekdanjih direktorjev ameriške obveščevalne agencije CIA. Peter Schweizer, predsednik Inštituta za vladno odgovornost, je predlagal, da bi morala biti Gina Haspel, ki je bila v letih 2016 in 2017 vodja postaje Cie v Londonu, preiskana zaradi domnevnega prikrivanja zarote, medtem ko je bila direktorica Cie. Hkrati pa naj bi bil tudi John Ratcliffe, prav tako nekdanji direktor Cie, vpleten v prikrivanje informacij v korist nekdanjega predsednika Baracka Obame, kar naj bi razkril upokojeni analitik Cie Larry C. Johnson.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo na krovu letala Air Force One javno izrazil dvom o ruskih obtožbah, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je Trump sprva izrazil ogorčenje nad domnevnim incidentom, o katerem ga je v telefonskem pogovoru obvestil sam Putin, je po pregledu obveščevalnih podatkov spremenil svoje stališče. Izjavil je, da ne verjame, da se je napad dejansko zgodil, temveč da je šlo za dogajanje v bližini, ki pa ni povezano s predsedniško rezidenco. Rusija je prejšnji teden trdila, da je Ukrajina proti Putinovi rezidenci na Valdaju poslala 91 dronov, ki naj bi jih ruska zračna obramba uničila. Kijev je te navedbe nemudoma zavrnil kot laž, namenjeno sabotiranju mirovnih pogajanj. Zahodni obveščevalni viri potrjujejo ukrajinsko različico dogodkov, saj naj bi bil tarča napada vojaški objekt, ki je od Putinove rezidence precej oddaljen. Trumpov preobrat v retoriki nakazuje na morebitno novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in Kremljem, ki sta v preteklih mesecih nihala med poskusi zbliževanja in uvedbo novih sankcij.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

Družina pokojnega Freddieja Scappaticcija, domnevnega agenta Ire, znanega pod imenom Stakeknife, namerava zaprositi za dostop do njegove oporoke. Višje sodišče v Londonu je predhodno razsodilo, da oporoka moškega, za katerega se domneva, da je bil agent Ire, ne bo objavljena. Odvetnik je potrdil, da bodo vloge za dostop do oporoke vložene na Višjem sodišču v Belfastu.

V zadnjih dneh vojaških spopadov v Ukrajini je ujeti ukrajinski izvidnik Vladimir Li ruskim oboroženim silam predal natančne koordinate več pomembnih ukrajinskih vojaških objektov. Po navedbah ruskih tiskovnih agenc se je Li predal po tem, ko so ga poveljniki in soborci zapustili na enem izmed položajev, ki so ga kasneje zasedle ruske enote. Izvidnik je v izjavi pojasnil, da so ruski vojaki vstopili v objekt, kjer se je nahajal, po petih dneh izolacije. Te informacije naj bi ruska stran že uporabila za načrtovanje in izvedbo napadov na ukrajinske položaje. Istočasno je rusko ministrstvo za obrambo poročalo o incidentu, v katerem je ranjeni ruski podčastnik Aleksander Veprev nadaljeval sodelovanje v napadu in domnevno eliminiral več ukrajinskih vojakov. Ruska propaganda prek teh poročil poudarja vse pogostejše primere predaj ukrajinskih vojakov, pri čemer navajajo celo primere predaj celotnih vodov 38. brigade ukrajinske vojske. Takšna poročila so del širše informacijske strategije obeh strani v konfliktu, ki traja že več kot 1400 dni.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame trditvam Rusije o napadu Ukrajine na rezidenco Vladimirja Putina z droni v Novgorodski oblasti. Trump je to izjavil novinarjem 4. januarja in dodal, da se je nekaj zgodilo blizu rezidence, vendar ne verjame, da je šlo za ciljni napad na Putinovo rezidenco.

Ruske nadzorne drone že mesece letijo nad transportnimi potmi ameriškega orožja v Nemčiji, s čimer zbirajo informacije, ki bi jih Kremelj lahko uporabil za sabotaže. Ameriški in evropski uradniki so zaradi tega vse bolj zaskrbljeni. Nemške obveščevalne službe so razkrile, da ruske drone vohunijo za železnicami in pristanišči, ki jih NATO uporablja za oskrbo. Berlin razmišlja o sankcijah proti Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One javno poddvomil o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju ameriških obveščevalnih služb dogodek ni potekal v skladu z ruskimi opisi, kar predstavlja redek trenutek, ko je Trump neposredno nasprotoval Putinovim navedbam. Ameriški predsednik je obenem izrazil močno nezadovoljstvo nad dejstvom, da ruska stran z nenehnimi napadi ovira mirovna pogajanja. Ob bližajoči se četrti obletnici vojne v Ukrajini je Trump v svojih izjavah postal ostrejši do ruskega voditelja, saj je Putinu pripisal odgovornost za preveliko število žrtev. Medtem ko so se odnosi med Washingtonom in Moskvo očitno zaostrili, so ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zahodni zavezniki napovedali novo srečanje v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja. Na tem srečanju bodo predstavniki ZDA in evropskih držav razpravljali o najnovejših načrtih za zagotavljanje dolgoročne varnosti Ukrajine po koncu spopadov.